admin

Svjatye Rokko, Antonio Abate, i Ljusija masljanuju zivopis’ na dereve (128,3×121,9 sm) po cima da Konel’jano, nacinaja s 1513 i nahoditsja v muzee Metropoliten v N’ju-Jorke.

Tri gracii javljaetsja kartina maslom na holste (17h17 sm) Raffaello Santi, nacinaja primerno s 1503 po 1504 i v Muzee santiji © Konda.

Portret, pervyj period anglijskoj van Dejk, izobrazaet Tomas Govard, graf Arundel sekundu.

Suprugi Èndrjus javljaetsja kartina maslom na holste (69,8×119,4 sm) Tomas Gejnsboro, nacinaja primerno s 1750 goda i v Nacional’noj galeree v Londone.

Triumf Smerti masljanuju zivopis’ na bortu (117A-162 sm) Pitera Brejgelja Starsego, datirovannyj primerno 1562 i razme?ennyj v Museo del’ Prado v Madride.

Mucenija svjatogo Antonija javljaetsja kartina temperoj i maslom na holste (47×35 sm), otnesti k Mikelandzelo Buonarroti, nacinaja s 1487 po 1489 i hranitsja v Hudozestvennom muzee Kimbell v Fort-Uort, stat Tehas.

Svjatoj Francisk polucaet stigmaty javljaetsja kartina tempera po derevu (26,7×30,5 sm) Domeniko Veneciano, nacinaja primerno s 1445 i v Nacional’noj Galeree Iskusstv v Vasingtone.

Sejatel’ na zakate kartina maslom na holste (64×80,5 sm) realizuetsja v 1888 godu hudoznika Vinsenta Van Goga.

Istorii Bogorodicy rjad kartin temperoj i zolotom po derevu (50×34 sm kazdyj) Nikkolo di Bonakkorso, znakomstva okolo 1380 i sohranil v galeree Uffici vo Florencii, v Nacional’noj galeree v Londone i […]

Voz sena javljaetsja maslom na holste (135×200 sm) otkrytyj Ieronima Bosha, datirovannyj primerno 1516 i razme?ennyj v Museo del’ Prado v Madride.

Begstvo v Egipet javljaetsja kartina tempera po derevu (73×111 sm) po Vittore Karpacco, nacinaja primerno s 1500 do 1510, a v Nacional’noj galeree iskusstv v Vasingtone.

Prazdnik bogov javljaetsja kartina maslom na holste (170×188 sm) Dzovanni Bellini, nacinaja s 1514, a v Nacional’noj galeree iskusstv v Vasingtone.

Velikij Potop javljaetsja freska (280×560 sm) Mikelandzelo Buonarroti, nacinaja primerno s 1508-1510 i casti otdelki potolka Sikstinskoj kapelly v Vatikane muzeev v Rime, po zakazu papy Julija II.

Kompanija iz predprinimateljami (na anglijskom jazyke, Kompanija pohoronnogo bjuro), takze izvestnyj kak konsul’tacii vracej (konsul’tacii vracej), Kollegija Medicum (Kollegija vracej) ili v kacestve oruzija p […]

Obrezanie javljaetsja kartina temperoj na paneli, perenesennye na holst, a zatem povtorno na stole (259×181 sm), Sin’orelli, nacinaja primerno s 1490 do 1491 i v Nacional’noj Galeree v Londone.

Bari javljaetsja kartina maslom na holste 94 131 sm, sdelannye v 1594 godu ital’janskim hudoznikom Karavadzo.

Mednyj zmij javljaetsja kartina Pitera Paulja Rubensa, vypolnennye mezdu 1638 i 1639.

Urok anatomii doktora Tul’pa javljaetsja kartina maslom na holste (169,5×216,5 sm), sdelannoe v 1632 godu Rembrandt, podpisannoe i datirovannoe Rembrandta.

Al’dobrandini Madonna ili Garvagh Madonna masljanuju zivopis’ na holste (38×33 sm) Rafaèlja, datirovannoe 1510 i v Nacional’noj Galeree v Londone.

Iskusenie Svjatogo Antonija javljaetsja kartina maslom na holste (70×51 sm) v Ieronim Bosh otnesti k odnomu iz ego posledovatelej, nacinaja primerno s 1500 do 1525 i v Museo del’ Prado v Madride.